Nahajate se: Izobraževanje

Članki


Kako varovati vrednost portfelja?

Avtor: Gregor Pipan
Objavljeno: 22.9.2014

V času visokih vrednosti delniških trgov in nizkih obresti omogoča strategija dinamične alokacije kontrolirano omejiti potencialne izgube in zaščititi že doseženi donos, hkrati pa še vedno dosegati rast delniških trgov

V preteklih mesecih smo bili priča povečanju volatilnosti na svetovnih delniških trgih, ki je bila posledica kombinacije povečanih geopolitičnih tveganj, rekordnih vrednosti delniških indeksov in negotovosti o nadaljnji politiki ameriških Zveznih rezerv.

Shillerjev PE kazalec, ki meri razmerje med tržno ceno delnic in povprečnim desetletnim dobičkom podjetij na delnico prilagojenim za inflacijo, se je za ameriški delniški indeks S&P 500 povzpel že preko vrednosti 26, kar počasi postaja razlog za zaskrbljenost vse večjega števila investitorjev.

Pogled na obvezniške trge razkrije, zakaj je zadrega vlagateljev v tem trenutku še posebej velika. Tako kot delniški indeksi so tudi vrednosti obveznic na visokih nivojih in posledično njihove donosnosti do dospetja rekordno nizke. Še bistveno bolj je to očitno v Evropi, kjer nevarnost deflacije od Evropske centralne banke zahteva vodenje do sedaj nepredstavljivo ekspanzivne monetarne politike. Donosnosti na dveletne nemške državne obveznice so na primer v sredini avgusta padle v negativno območje, kar pomeni, da so vlagatelji nemški državi pripravljeni plačati, da ji posodijo denar.

Graf 1: Prikaz rasti vrednosti delniških in obvezniških trgov

Vir: Bloomberg

Sami od sebe se zastavljata vprašanji, ali je mogoča nadaljnja rast tečajev delnic in dolžniških papirjev tudi ob manjši likvidnostni pomoči ameriške centralne banke in kako se hkrati zaščititi pred večjo morebitno korekcijo ali celo zlomom večletnega trenda rasti.

Naravna izbira za ščitenje vrednosti portfelja in doseženih donosov so opcije. Toda zaradi slovenske davčne zakonodaje, ki ne predvideva možnosti uporabe izvedenih finančnih instrumentov kot orodja upravljanja s tveganji, je njihova uporaba za samostojne vlagatelje nesmotrna.

Nelinearni donos, kjer so izgube omejene, pozitivni donosi pa ne, pa je mogoče sistematično doseči tudi brez uporabe izvedenih finančnih instrumentov z metodo dinamične alokacije sredstev imenovane CPPI (ang: Constant Proportion Portfolio Insurance). Metoda temelji na algoritmu, ki uravnava delež tvegane (npr. delnice) in varne (npr. državne obveznice ali denar) naložbe in določeni največji dovoljeni izgubi. Razlika med trenutno tržno vrednostjo in največjo dovoljeno izgubo predstavlja 'varnostno blazino', na osnovi katere se prilagajta deleža tvegane in varne naložbe. Ko se varnostna blazina poveča, se poveča tudi delež tvegane naložbe in obratno. Ko vrednost portfelja pade na najnižjo dovoljeno vrednost, se celoten portfelj alocira v varno naložbo. Poleg omejevanja potencialne izgube je z metodologijo mogoče tudi zaščititi že doseženi donos.

Graf 2 prikazuje bruto rezultat primera uporabe te strategije. Kot tvegana naložba je izbran delniški ETF sklad z dvakratnim vzvodom na ameriški delniški indeks S&P 500 (ProShares Ultra S&P 500, SSO), katerega maksimalen delež v portfelju lahko znaša 50%. Varna naložba je ETF sklad na ameriške 7-10 letne državne obveznice. Maksimalna izguba je omejena na 5 odstotkov v obdobju 6 mesecev. Po padcu na najnižjo dovoljeno vrednost se celoten portfelj alocira v gotovino za predhodno določeno obdobje, ki v tem primeru znaša 6 mesecev. Benchmark je sestavljen 50 odstotkov iz delniškega indeksa S&P 500 in 50 odstotkov iz ameriških državnih obveznic.

Graf 2: Ščitenje doseženih donosov s strategijo dinamične alokacije

Vir: Lastni izračuni, Bloomberg

Poglejmo, kaj bi se v opazovanem obdobju zgodilo, če bi po padcu na najnižjo dovoljeno vrednost po algoritmu CPPI sredstva namesto v gotovino investirali v ETF sklad na ameriške 7-10 letne državne obveznice. Ker so bile v preteklih letih donosnosti do dospetja na državne obveznice nekoliko višje, bi bilo rahlo bolj smotrno, kot je to danes, za varno naložbo v 6 mesečnem času mirovanja strategije vzeti državne obveznice. S tem bi sicer vlagatelj tvegal, da v primeru padanja vrednosti državnih obveznic realizira višjo izgubo od maksimalne določene v algoritmu.

Iz grafa je vidno, da so v opazovanem obdobju ameriške državne obveznice pričakovano odigrale vlogo varne naložbe, kamor se vlagatelji zatečejo v primeru pretresov na delniških trgih. Posledično so njihovi tečaji v času večjih padcev delniških trgov poskočili in je vlagatelj realiziral večji donos, kot bi ga, če bi se umaknil v denarna sredstva.

Deleži tvegane in varne naložbe v portfelju so se v testiranju strategije prilagajali deležem v algoritmu enkrat mesečno. Spodnji graf prikazuje gibanje alokacije med delniškim in obvezniškim ETF skladom.

Graf 3: Alokacija med delniškim in obvezniškim ETF skladom
Vir: Lastni izračuni

Vidimo torej, da omogoča strategija dinamične alokacije omejevati potencialne izgube, a hkrati biti še vedno udeležen v rasti delniških trgov, kar jo dela v času visokih vrednosti delniških indeksov in nizkih obresti še posebej privlačno.
 

Domov  |  Pogoji poslovanja  |  Za medije  |  RSS  |  Struktura strani  |  Avtorji