Nahajate se: 

Borzni komentarji in pomembne novice


Grčija, Grčija... (tedenski borzni komentar, 15.2.2010)

Avtor: GBD
Objavljeno: 15.2.2010

Delniški indeksi so v zadnjem tednu pridobili okoli odstotka vrednosti, šanghajski dobra dva. V petek je Kitajska nekoliko nepričakovano sporočila novo povišanje zahtevanih rezerv za banke. Ker ta teden Kitajci praznujejo novo leto, bo reakcija odložena oziroma že dobro premišljena. Vsekakor pa se bo zaostrovanje monetarne politike na Kitajskem nadaljevalo, tako da vlagatelje podobne novice v prihodnje ne bi smele pretirano presenetiti.

Bistveno bolj zanimivo je bilo na valutnih trgih, kjer je tečaj evra nihal glede na ameriški dolar za več kot dva odstotka vrednosti, kar je za menjalno razmerje med dvema glavnima svetovnima valutama v obdobju  tedna dni relativno zelo veliko. Tečaj evra je namreč reagiral na vsako informacijo in glasnejšo govorico v zvezi z reševanjem grške dolžniške krize.  eden je zaključil pri tečaju 1,363 USD za evro.  

V Bruslju so se sešli voditelji EU, da bi poiskali rešitev za dolžniško krizo, ki grozi Grčiji. Večina grškega dolga z zapadlostjo v letošnjem letu zapade maja. Grčija na trgu zaenkrat še ni uspela zagotoviti ustreznih virov refinanciranja (glejte članek 'Vendarle W?') in finančni trgi so vse bolj stavili na možnost prvega defaulta države clanice Evropske monetarne unije. Zahtevana donosnost do dospetja se je za desetletne grške državne obveznice povzpela že do sedmih odstotkov, proti nebu so poletele tudi vrednosti CDSov na grški državni dolg. Ostale članice monetarne unije, še posebej Nemčija in Francija, so se znašle pred težko odločitvijo, za katero se je že dolgo vedelo, da jo bo treba nekega dne sprejeti.

O vprašanju moralnega hazarda se mnenja ekonomskih analitikov ponavadi močno razlikujejo, kar pomeni, da ni enostavnega odgovora iz učbenika ekonomske teorije. Osebno se ne strinjam, da bankrot države, še posebej če gre za članico monetarne unije, nima hudo negativnih posledic. V povezanem in soodvisnem finančnem sistemu ne bi bil kaznovan le grešnik, pač pa tudi nedolžni (oz. vsaj bistveno manj krivi). Lekcije, ki smo se je naučili iz propada Lehman Brothersa, ne gre prehitro pozabiti. Čeprav ne trdim, da si propadla ameriška banka ni zaslužila najhujšega, je njen padec sprožil domino efekt, ki je potisnil na rob prepada celotni globalni finančni in gospodarski sistem. Danes vemo, da bi ustrezna in hitra reševalna akcija, ki ne bi nagradila vodstva in lastnikov banke za hazardiranje, verjetno vsaj omilila vihar, ki je sledil jeseni 2008.

Default Grčije bi nedvomno imel negativne (sicer verjetno vseeno manjše) posledice znotraj monetarne unije. Pred dvema letoma so na sodu smodnika sedele banke in nekatere druge finančne institucije. Danes to počnejo številne prezadolžene države, ki so hitele reševati bančni sektor tako, da so se namesto njih usedle na taisti sod smodnika. Dolgu Grčije so izpostavljene nekatere nemške, francoske in ostale evropske banke. Če vemo, da nekatere sedijo še na kupu slabih nepremičninskih posojil, ki utegnejo v prihodnje še krepko slabiti kapital nekaterih evropskih bank, potem je dokaj očitno, da bi default Grčije negativno vplival na okrevanje gospodarstva (ponovni padec posojilne aktivnosti bank) tudi v fiskalno bolj previdnih državah kot je npr. Nemčija in ne samo v ostalih mediteranskih bolnikih (višje cene zadolževanja in težje refinanciranje obstoječega dolga povzročijo dodaten padec gospodarske aktivnosti).

Evropsko gospodarstvo je pacient, ki se mu je zdravstveno stanje sicer stabiliziralo, a je še vedno priključen na dihalne naprave. Šok terapija v tem trenutku  nikakor ne bi bila najboljša alternativa, upoštevaje njegov oslabljen imunski sistem (v petek objavljeni rezultati gospodarske rasti evroobmočja za zadnje četrtletje 2009 so razočarali).   

Tako ni čudno, da se je evropski vrh zavezal k solidarnosti z Grčijo, pa četudi s stisnjenimi zobmi. Ohlapna izjava o solidarnosti in pomanjkanje akcijskega načrta sicer niso najbolj prepričali trga, a je premija tveganja na grški dolg vseeno padla. Evro je padel proti dolarju, nekoliko se je povečal donos na nemške državne obveznice, saj so se investitorji zbali, da bo grški dolg okužil ostale članice EMU.

Zavedati se je treba težavnosti reševanja določene države. Banki oz. podjetju na robu bankrota lahko država ali drug investitor, ki priskoči na pomoč, vsili nov management, zamenja dolg za lastniški kapital, ob določenih pogojih razlasti obstoječe delničarje. Aplicirano na  primer suverene države bi to pomenilo odstavitev izvoljene vlade  in prisvojitev premoženja te države. To so ekstremne opcije, ki se v Evropi 21. stoletja slišijo bolj kot poglavja iz polpretekle zgodovine v odnosih med ZDA in nekaterimi latinsko ameriškimi državami (se še spomnite tistega prvega 11. septembra leta 1973?).

Med krizo so postali vse številnejši glasovi, ki napovedujejo propad in razpustitev monetarne unije. Osebno mislim ravno obratno – trenutna dolžniška kriza bo EMU dodatno  utrdila in povezala. Poglejmo zakaj.

Vse trenutne dileme v zvezi s pomočjo Grčiji, niso nič drugega kot posledica nedorečenosti pravil igre, na katere so opozarjali določeni kritiki že ob ustanovitvi monetarne unije. Nikoli ni bilo dorečeno, kaj se zgodi z državo članico, ki očitno dlje časa krši maastrichtske kriterije. Sedanja kriza je pokazala, da  EMU temelji predvsem na gentlemanskemu dogovoru. Ti pa so ob Sredozemskem morju in še posebej na Balkanu razumljeni bistveno drugače kot na severni strani Alp. Ne samo, da Grčija ni spoštovala maastrichtskih kriterijev (te razen Luksemburga, trenutno kršijo vse clanice), pac pa je celo ponarejala uradno statistiko, da je lahko vstopila v evroobmočje. Še več, izkazalo se je, da je vsa zadnja leta  prirejala makroekonomske podatke.

Kako naj torej nemška (ali katera koli druga) vlada pojasni svojim volivcem, da ne bo reševala domače industrije z dodatnimi subvencijami zaradi prevelikega proračunskega deficita in pravil EU, hkrati pa nudi pomoč goljufivim Grkom, kjer je javnemu uslužbencu za povrh še prej kot v Nemčiji omogočeno oditi v (ne)zasluženi pokoj?

V to reševalno akcijo bodo evropske vlade, ki ne želijo izgubiti naslednjih volitev,  pripravljene iti samo pod strogimi pogoji, ki jih bo grška vlada morala izpolniti. Kredibilnost Grčije je tako nizko, da morajo biti pogoji nadzora izvajanja nujnih ukrepov in porabe pomoči strogi, malodane poniževalni, če hoče EU problem resnično rešiti. Grška vlada se bo de facto morala odpovedati delu suverenosti, če hoče rešiti državo pred bankrotom.

In sedaj pridemo do ključnega problema monetarne unije. Ta lahko obstaja na dolgi rok, le če ima tudi določene fiskalne vzvode. Te pa omogoči lahko le tesnejša politična povezanost, ki ima za posledico krepitev neke osrednje evropske institucije in nadaljnji prenos pristojnosti nacionalnih vlad na Bruselj (ali Frankfurt).

Kljub številnim kritikam, je EMU v še vedno interesu večine držav članic. Marsikateri manjši evrski fiskalni bolnik bi verjetno že sledil Islandiji, če ne bi bil v zavetju skupne valute. Tudi Nemčija, ki velik del svojega izvoza ustvarja na trgih ostalih članic monetarne unije, bi bila močno prizadeta v primeru devalvacije nacionalnih valut teh držav.  Paradoksalno, prevzemanje tveganja grškega dolga, zaradi katerega evro izgublja na vrednosti, utegne nemškemu izvozno orientiranemu gospodarstvu celo koristiti.

Če povzamem: grški default je treba preprečiti. A ne za vsako ceno, sicer bo problem le odložen na kasnejši čas ali drugo državo. Če Grcija hoče, da ji ostale članice EMU stojijo ob strani, se mora posuti s pepelom, privoliti v strog nadzor in začeti vseobsežne boleče reforme.

O stanju v naši preljubi domovini ponavadi ne pišem, ker ne manjka prispevkov na to temo. Želel bi le opozoriti bralce, ki razmišljajo o morebitnih vzporednicah med Grčijo in Slovenijo, na članek ekonomista Frančka Drenovca v Mladini (http://www.mladina.si/tednik/201005/vse_drugo_so_demagogije) in intervju z  Markom Kranjcem, guvernerjem Banke Slovenije v Sobotni prilogi Dela (http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga).

 

Gregor Pipan, GBD BPD d.d.
gregor.pipan@gbd.si


Domov  |  Pogoji poslovanja  |  Za medije  |  RSS  |  Struktura strani  |  Avtorji