Nahajate se: 

Borzni komentarji in pomembne novice


Solarna, jedrska ali - prava sončna energija (tedenski borzni komentar, 21.2.2010)

Avtor: GBD
Objavljeno: 21.2.2010

Za nami je odličen teden za vlagatelje, še posebej evropske, saj so skoraj vsi pomembnejši evropski delniški indeksi pridobili med 4 % do 5 %. Ameriški so zaostajali za kakšni 2 odstotni točki, medtem ko so najkrajšo ta teden potegnili azijski - Nikkei je nekaj malega pridobil, Hang Seng pa je izgubil skoraj 2 %. Borze na celinski Kitajski so bile ob praznovanju Novega leta ves teden zaprte.

V ponedeljek bomo že navsezgodaj po našem času videli, kako razpoloženi so se vrnili s počitnic kitajski vlagatelji. Mimogrede moram ob tem pohvaliti Gospodarsko zbornico Slovenije, ki je letos odlično organizirala praznovanje kitajskega novega leta. Ob prijetnem druženju se je izmenjalo kar precej kontaktov in informacij - sam sem bil najbolj presenečen nad tem, da se splača s Kitajske uvažati celo - kamenje! Vendar niso bili prisotni le uvozniki, ampak tudi takšni mandeljci kot recimo RLS merilna tehnika, ki na Kitajsko izvaža - elektroniko.

Najvidnejši dogodki preteklega tedna so bili večinoma nadaljevanje starih zgodb. V grških javnih financah je bil odkrit nov, tokrat milijardni, greh - swap, ki ni bil pripoznan kot dolg, čeprav je jasno, da je bil ob sklenitvi milijardna obveznost. Večina swapov je oblikovanih tako, da imajo ob sklenitvi tržno vrednost 0, tokrat pa ni bilo tako, saj je Grčija vnaprej dobila milijardo eurov - kar pa seveda ni bila dobrodušna donacija nasprotne strani brez obveznosti. Mnoge Nemce je to še dodatno podžgalo, da nočejo nič slišati o tem, da bi takšnim goljufom pomagali z eno samo marko, pardon, eurom. Mnenja, kako se spoprijeti z grškim problemom so zelo različna, o čemer smo z zelo različnimi mnenji že dovolj pisali tudi analitiki GBD.

Tudi o Mercatorju smo že pisali - Miha Pučnik je pripravil odlično analizo, ki jo najdete pod rubriko Mnenja analitikov na FINportu, obiskovalci portala pa so zadevo tudi komentirali na FINdiskusijah.

Najpomembnejša novica tedna pa je morda dvig obrestne mere za posojila čez noč pri ameriški Zveznih rezervah iz 0,5 % na 0,75 % letno. Obrestna mera za depozite poslovnih bank je ostala 0,25 %. Verjetno gre predvsem za previdno testiranje odzivov na morebitno "izhodno strategijo". Sprva je novica ujela več hrupa kot bistveno bolj trdo zategovanje kitajske monetarne politike, ki se stopnjuje že nekaj tednov, vendar se zdi, da je do konca tedna novica zbledela med "spodnjih top 10".

S panožnega področja pa je mojo pozornost pritegnila novica o odobritvi državne garancije ZDA za izgradnjo dveh novih blokov jedrske elektrarne "Vogtle" v Georgiji. Obamova podpora jedrskim elektrarnam je stvar debat med podporniki in nasprotniki že nekaj tednov, podelitev prve garancije pa je razvnela prav razburjene razprave, ker država ne bo dala le garancije, ampak bo posel kreditirala državna Federal Financing Bank (FFB) - kar zbuja negativne asociacije na nepremičninski Freddie Mac in Fannie Mae. Nasprotniki so ob tem izbrskali poročilo Urada za proračun (Congressional Budget Office) iz leta 2003, ki ocenjuje financiranje investicij v jedrske elektrarne kot visoko tvegane, z verjetnostjo nepoplačila precej nad 50 %. Ob tem pa "Vogtle" spominja še na zgodbe v stilu slovenskih avtocest - ocena stroškov izgradnje prvih dveh blokov je bila namreč na začetku 660 milijonov USD, končni strošek pa je bil nekaj manj kot 9 milijard. No, razlog ali izgovor za divje prekoračitve je bil tukaj in v tistem času opravičljiv - med gradnjo se je namreč zgodila nesreča na Otoku treh milj, ki je zelo podražila gradnje jedrskih elektrarn.

Za vlagatelje je pomemben podatek, da se po desetletjih premora v Zahodnem svetu morda obeta nov ciklus razcveta jedrske energije. Mnogo starim elektrarnam se izteka življenjska doba, energetika in energetska (ne)odvisnost sta bili v zadnjih letih v ospredju strateških tem, in ker od obnovljivih virov energije očitno ne moremo pričakovati, da bodo lahko v kratkem pokrili razliko, je skrajni čas za odločitev za ali proti novim in nadomestnim jedrskim elektrarnam. Pri teh projektih namreč ni nič nenavadnega, če trajajo več kot deset let (še posebej pri novih elektrarnah, kjer je morda potrebno več kot desetletje za usklajevanje dogovora z okoliškimi skupnostmi) in zamujajo več let. Bloka 3 in 4 elektrarne "Vogtle" bi naj začela obratovati leta 2016.

Nov ciklus pa panogo postavlja tudi pred nove izzive - panoga je namreč v zadnjih desetletjih "zarjavela", primeri zadnjih projektov pa kažejo, da je načrtovanje - tako stroškovno kot časovno - v panogi na psu. Tudi za vlagatelje bo tako pri analizi novih projektov pomembno, koliko in kakšna tveganja nosi kateri od udeležencev v projektu - posamični investitorji, dobavitelji, država...

Medtem, ko se vedno bolj borijo zagovorniki "sončne" in jedrske energije, pa nekateri opozarjajo na "pravo sončno [jedrsko] energijo". Vlagatelje v jedrsko energijo bo jedrska fuzija zanimala kot konkurenčna tehnologija - ki pa jo lahko morda najlaže osvojijo ravno že obstoječa jedrska podjetja. Jedrska fuzija je vsaj kakšno desetletje, morda pa tudi še več desetletij od komercialne rabe. Smo pa tudi tu vedno bliže različnim načinom "vžiga", ki pa ga bo potem šele treba nadgraditi z učinkovitim načinom zajema energije, ki pri vžigu nastane, ter varnim in stalnim procesom "vžigov" ali kontinuiranega "gorenja" (naj mi kemiki oprostijo izrazu). Januarja je po svetu zaokrožila novica o uspehu v poskusih laserskega "vžiganja" lani zgrajenega National Ignition Facility v ZDA, nekateri še vedno vztrajajo pri raziskovanju "hladne fuzije" v laminiranem paladiju, v članku na tej povezavi pa si lahko ogledate top 10 fuzijskih projektov, ki trenutno potekajo.

Slika: ciljna komora za laserske žarke (levo), ki obseva vodikovo tarčo (desno) v National Ignition Facility
 
Vir: Lawrence Livermore National Laboratory, National Ignition Facility & Photon Science

Naslednji teden je na finančnem koledarju precejšnja gneča, prevladujejo pa že objave ne-ameriških podjetij. Kar nekaj je tudi objav najpomembnejših slovenskih podjetij:

  • Krka, Ranbaxy, Merck, Fresenius, Mylan, Bayer
  • Mercator, Home Depot, Office Depot, Target, Sears, Macy's, Dollar Tree, Safeway, Tesco
  • Telekom Slovenije, France Telecom, Telefonica
  • Intereuropa, TNT, Hertz
  • Istrabenz, OMV, Petrobras
  • Abanka, Commerzbank, Dexia, Deutsche Postbank, Credit Agricole, Erste Bank
  • Q-Cells, Iberdrola, Solar Millenium, Trina Solar, Centrica, Suez, Gamesa, RWE, ČEZ
  • Henkel, BASF
  • MercadoLibre, Netease, Salesforce.com
  • Voestalpine, Gerdau
  • Cameco
  • Toll Brothers
  • Garmin
  • Continental
  • Sogefi, Valeo
  • Heineken, Carlsberg

Sašo Pukšič, GBD


Domov  |  Pogoji poslovanja  |  Za medije  |  RSS  |  Struktura strani  |  Avtorji