V zadnjih letih je veliko govora o novih oblikah investiranja, ki poleg pričakovanega finančnega donosa naložbe upoštevajo tudi druge aspekte, kot sta družbena odgovornost in okoljsko neoporečno poslovanje podjetij v portfelju. Izbruh finančne krize kot posledice neodgovornega delovanja finančnih institucij, naravne katastrofe, razlitje nafte v Mehiškem zalivu in še vedno prisotna jedrska katastrofa na Japonskem so še dodatno pripomogli k večjemu zanimanju za družbeno odgovorno vlaganje (
ang.: SRI- Socially Responsible Investing) v vrednostne papirje.
Danes je v Evropi na upravljanju v različnih oblikah družbeno odgovornih naložb več kot 5 bilijonov evrov sredstev, kar pomeni kar 87% rast v zadnjih dveh letih.
Nedavna raziskava francoskega inštituta EDHEC je pokazala, da 86 odstotkov institucionalnih vlagateljev pri svojih investicijskih odločitvah upošteva tudi okoljevarstvene kriterije. V nekaterih državah imajo državni in paradržavni skladi zakonsko določeno, da mora njihova investicijska politika vsebovati kriterije družbene odgovornosti. Glavni razlogi, zakaj se vlagatelji odločajo za družbeno odgovorne investicije so pogosto etične narave. Nekateri vlagatelji verjamejo, da dolgoročno te investicije generirajo presežne donose zaradi bodisi večje energetske varčnosti teh podjetij bodisi nižjih ali celo negativnih korelacij s preostalimi naložbami v portfelju. Lep primer zadnjega, je bila jedrska nesreča v Fukušimi - medtem ko so delniški indeksi padli, so alternativni viri energije močno poskočili. Veliko vlagateljev vidi naložbe v zelene in družbeno odgovorne sklade in podjetja tudi kot dober PR.
Poglejmo si kriterije, da neko naložbo lahko opredelimo kot družbeno odgovorno. Dejansko je sama definicija takšnih investicij dokaj široka in raztegljiva, a nekako naj bi veljalo, da mora upoštevati tri dejavnike: okoljevarstveni, družbeni in odgovorno upravljanje podjetja. Družbeni vidik vsebuje dejavnike kot so ščitenje potrošnikovih interesov, upoštevanje človekovih pravic pri poslovanju, etična in verska diverziteta zaposlenih, upoštevanje pravic živali, itd. Odgovorno upravljano podjetje naj bi imelo ustrezno notranjo strukturo in mehanizme, ki onemogočajo zlorabo vodilnih položajev ter zagotavljajo ustrezne finančne in druge pogoje za zaposlene.
Pri izbiri takšnih naložb v portfelj vrednostnih papirjev upravljavci v grobem uporabljajo tri različne pristope:
1. Tematski pristop – osredotočanje na posamezne panoge (npr. obnovljiva energija),
2. Screening – izbira oz. izključitev naložb iz vseh panog na osnovi liste kriterijev,
3. Proaktivni pristop – aktivni dolgoročni angažma upravljavcev pri vzpostavljanju koncepta družbene odgovornosti v podjetjih.
Več kot 50 odstotkov 'zelenih' naložb je danes v obliki obveznic izdanih za financiranje okoljsko in družbeno sprejemljivih projektov. Eno tretjino predstavljajo vzajemni skladi, ETF skladi in druge oblike delniških naložb, preostalo pa odpade na
private equity in nepremičninske sklade.
Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo trend hitre rasti sredstev na upravljanju v družbeno odgovornih naložbah v Evropi nadaljeval in da bo tudi v Sloveniji začel pridobivati na pomenu in tržnem deležu.
Gregor Pipan, GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.
Razkritja in informacije v zvezi s tržnimi sporočili, pojasnili ali naložbenimi priporočili izraženi v tem sporočilu/glasilu, so dostopna na http://www.gbd.si/GBD-razkritja.aspx?l1=1&l2=10&l3=70&l4=30